
Sem Ema Cestnik in študiram fotografijo. V sredini aprila sem začela s praktičnim usposabljanjem. Bila sem rahlo vznemirjena, kako bo vse potekalo, saj si tisto jutro še nisem mogla predstavljati dela. Zato sem se pogumno, a vseeno malo zadržano, odpravila do pisarne, kjer me je ožji kolektiv prav prisrčno pozdravil in sprejel. Povabili so me v prostor, ki se imenuje »Medijski laboratorij«. Že besedna zveza mi je napovedala, da se v tem prostoru izvajajo eksperimentalna dela v novinarstvu. Nato pa sem prišla do spoznanja, da se v tem prostoru izvaja veliko več kot le iskanje podatkov za naslednji članek ali obdelava in izbira slikovnega materiala, ampak združuje vse »snovi« novinarstva, ki predstavljajo »spojino« reportažnega dela.
Moja prva naloga je bila predstaviti uredništvo skozi serijo fotografij. Kul, to mi je odgovarjalo, zato sem hitro poprijela po svoji kameri in začela iskati motive, ki bi lahko bili zanimivi. Lovila sem sence, majhne, skorajda že neopazne skrite logotipe in vsakdanjost dela, ki velikokrat poteka za računalnikom. Nato sem se lotila druge naloge, kjer sem bila postavljena skrajno izven svoje cone udobja. Morala sem pripraviti kratek videoposnetek, ki prav tako predstavlja delo uredništva. Z rahlo tresočo roko sem posnela prostore in moram pripomniti, da je bil to zame velik zalogaj ter da na to izkušnjo gledam kot na učni proces, pri katerem se moram še veliko naučiti. Po končanem delu sem vseeno odločno in zadovoljno odšla domov ter z nestrpnostjo čakala na naslednji dan.
Dan številka dva je bil zame nekoliko bolj sproščen. Izdelovala sem uvodne špice za ZON.si podkast. Nad delom sem bila navdušena, saj so mi pustili nekaj umetniške svobode. Po delu v pisarni sem se odpravila na teren, kjer sem fotografirala stavbo steklarne Hrastnik in parkirišče pred Delavskim domom v Trbovljah.
Že v prvem tednu sva se s sodelavko Laro odpravili na teren. Udeležili sva se otvoritve novega reševalnega vozila Zdravstvenega doma Trbovlje. Takšna naloga me je nekoliko presenetila in naredila rahlo nervozno, saj sem po navadi človek, ki stoji bolj v ozadju. Ampak kljub negotovosti sva dogodek profesionalno obdelali in ga predstavili skozi fotografijo.