Medijski laboratorij na ZON-u je bil moja prva prava izkušnja z mediji. V svojem absolventskem letu sem se odločila preizkusiti tudi na področjih, ki niso neposredno povezana z mojo stroko informatike. Želela sem razširiti svoje znanje, stopiti iz cone udobja in se soočiti s stvarmi, ki so mi do zdaj predstavljale šibkejše področje.
Prvič sem se srečala s pisanjem prispevkov. Ker prihajam iz tehničnega področja, me je na začetku kar skrbelo, ali bom temu sploh kos. Sodelavki Neža in Maruša pa sta mi vse tako dobro predstavili in razložili, da sem se po nekaj časa že precej znašla ter navadila na način dela.
Pomagala sem tudi pri pripravi podcastov. Skupaj smo pripravljale studio za snemanje in zanimivo mi je bilo videti, koliko priprav in tehnike stoji za enim podcastom. Luči, kamere, zvočniki, kabli in vse povezave. Stvari, na katere gledalec sploh ne pomisli. Najbolj mi je v spominu ostal podcast, kjer je gostoval Perkmandeljc. Zanimiv in nasmejan gospod, njegova znamenita deska in dobra volja, pa mi bosta verjetno ostali v glavi še zelo dolgo.
Opazovala sem tudi sodelavko Patricijo, ki ureja podcaste. Pokazala mi je, kako iz “nereda” videov in zvočnih posnetkov nastane en podcast oziroma videocast, ki na koncu izgleda čisto preprosto, čeprav je zadaj ogromno dela.
V času na ZON-u sem napisala kar nekaj vesti in pri tem ugotovila, kako pomembno je, da znaš stvar predstaviti na način, ki je bralcu zanimiv in razumljiv.
Obiskala sem tudi Zdravstveni dom Trbovlje, kjer sem spremljala prevzem novega intervencijskega vozila. Tam sem prvič videla, kako takšni dogodki dejansko potekajo. V drugačni luči sem spoznala tudi direktorja, zaposlene in celo državnega sekretarja. Ob neuradnih pogovorih sem jih videla bolj osebno ter ugotovila, da so tudi ljudje na takšnih položajih povsem običajni ljudje. Ta izkušnja mi je dala nekoliko drugačen pogled na svet okoli sebe.
Na ZON-u sem se prvič srečala tudi z intervjuji. Naučiti sem se morala, kako človeka ustaviti, mu postaviti smiselno vprašanje in ga spodbuditi, da odgovori na način, ki ga bodo razumeli tudi drugi. S kasnejšimi intervjuji, tudi po telefonu, sem dobila več občutka za to, kako se predstaviti in kako iz sogovornika izvleči bistvo zgodbe.
Iz intervjujev, mailov in različnih podatkov sem se učila sestaviti novico, ki je zanimiva in hkrati uporabna. Ponovno sem delala tudi v programu WordPress, ki ga iz svojega področja izdelovanja spletnih strani že kar dobro poznam. Vanj sem vnašala prispevke, fotografije, videe in dogodke.
Po tej izkušnji novic in objav ne jemljem več kot nekaj samoumevnega. Za vsako objavo stoji nekdo, ki je moral informacijo najti, preveriti, napisati in urediti. Zanimivo mi je bilo tudi ugotoviti, kako težko je včasih sploh priti do novice. Prej sem se večkrat spraševala, zakaj je neka stvar objavljena tako pozno, če se je zgodila že dosti prej. Zdaj razumem, da mora informacija najprej sploh priti do uredništva in da vse skupaj vzame veliko več časa, kot si predstavljamo.
Poskusila sem se tudi v snemanju video vsebin za uredništvo, kar je bilo zame nekaj povsem novega. Pri tem sem spoznala, koliko različnih stvari je treba uskladiti, da nastane kratek in zanimiv video prispevek. Od priprave kadrov, snemanja in osvetlitve do same izvedbe in organizacije dela. Tudi v tem primeru vse skupaj zahteva mnogo več načrtovanja, kot bi lahko rekli.
Delala sem še z orodjem Canva, kjer sem pripravljala bannerje, naslovne fotografije in druge grafike za objave ter družbena omrežja. Izkazalo se je, kako pomembna je vizualna podoba vsebine. Že dobra grafika lahko hitro pritegne pozornost bralca ali gledalca. Delo mi je bilo zanimivo predvsem zato, ker sem lahko združila ustvarjalnost in tehnično znanje ter pri tem razvijala tudi občutek za oblikovanje in predstavitev informacij.
Kot nekdo, ki se ima celo življenje za bolj zaprto in sramežljivo osebo, me je to delo prisililo, da sem se odprla in stopila iz cone udobja. Na koncu sem ugotovila, da večina stvari sploh ni tako strašnih, kot si jih predstavljaš. Spoznala sem veliko novih ljudi, dobila ogromno novih izkušenj in to obdobje bom zagotovo še dolgo cenila.
https://medijski-laboratorij.si/moj-prvi-teden-v-urednistvu-malo-zmede-strahu-in-tudi-zadovoljstva/
